Delavnica “Dediščina poprtnika” , 7.1.2019
18. 1. 2019
V zgodnjih jutranjih urah so se čebelarsko-turistični vodniki odpravili na obisk na čebelarstvo Koželj. G. Tone nam je skupaj s svojo soprogo predstavil svoje čebelarstvo. Tokrat je bil poudarek na njegovi etnološki zbirki oz. na muzeju čebelarske kulturne dediščine. Navdušeni smo bili nad količino in vsebino pisane besede, ki jo g. Tone hrani na svojem domu v Šmarju Sap. Neizmerni zaklad tiska in zapisov iz minulih in sedanjih časov kar kliče k bolj podrobnemu raziskovanju te odlične zbirke.
Na terenu smo si ogledali še njegov čebelnjak in vrt medovitih rastlin in g. Tonetu obljubili, da se na pomlad spet vidimo.
Pot smo nadaljevali do Višnje Gore. Kranjska čebela, na katero smo Slovenci upravičeno ponosni, je v rojstnem kraju dobila svoj dom. Zgodilo se je z odkritjem obeležja kranjski čebeli (interaktivna skulptura) v Višnji Gori, ob prvem praznovanju svetovnega dneva čebel v Sloveniji, meseca maja 2018. Prav tako so takrat odprli tudi čebelnjak Kranjske čebele in park medovitih rastlin. S tem se je v Višnji Gori začela čebelarska zgodba, ki je bila povezana z uvodom v praznovanje prvega Svetovnega dne čebel in 540 – letnico pridobitve mestnih pravic Višnje Gore.
Zakaj Višnjo Goro upravičeno imenujemo kot rojstni kraj kranjske sivke? V gradu Podsmreka pri Višnji Gori je sredi 19. stoletja živel in deloval baron Emil Rošic (Rotschutz, Aachen, 1836 – Podsmreka pri Višnji gori 1909), ki se je kot trgovec s čebelami ukvarjal s preučevanjem kranjske čebele in utemeljitve njenih dobrih lastnosti ponesel v svet. Baron Rotschutz je v sosednje dežele tudi prodajal roje čebel. Bil je eden izmed najboljših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa.
